SEPTEMBERSKI DEKANIJSKI DOGODKI

MOLITVENI DAN ZA DUHOVNE POKLICE
Letos bo molitveni dan za našo dekanijo v stolnici v soboti, 11. septembra ob 9.00 do 11.00, ker bo tukaj tudi križ Svetovnega dneva mladih.
 
SPREJEM KRIŽA MLADIH IN OBHAJANJE NEDELJE MLADIH
Papež Frančiške je razglasil nedeljo mladih na nedeljo Kristusa Kralja. Zaradi Stične so se naši škofje odločili za 2 nedeljo v septembru.
v soboto, 11. septembra ob 19.00 bo v stolnici nadškofova maša z mladimi in potem slavljene pred stolnico, ki ga organizira MLADI KAT.
 
STIČNA MLADIH
Letos zelo drugačna. Ampak vseeno vabimo mlade. Z njimi bo šel gotovo p. Janez, pa še verjetno kdo drug. (o tem je napisal mail že p. Janez)
 
SLOMŠKOVA NEDELJA
Letos je pri sv. Jožefu v Celju. Najprej bo molitvena ura ob 15.00 in ob 16.00 sv. maša.
Šli bomo z avtobusom. Cena je 8 evrov. Prijavite pa se doma župnik pa sporoči meni.
 
ROMANJE KRIŽA MLADIH PO DEKANIJI
11. september - STOLNICA
12. september - MALEČNIK
13. september - POBREŽJE
14. september - SV. KRIŽ
15. september - FRANČIŠKANI
16. september - RUŠE
17. september - LIMBUŠ

18. september - STIČNA
19. september -MAGDALENA

20. september - SV. REŠNJE TELO
21. september - LOVRENC

22. september - SELNICA
23. september - SALEZIJANCI

24. september - STOLNICA

Več na spletni strani naše dekanije.

Portal Pridi in poglej

Portal prinaša novice o Cerkvi doma in po svetu, prispevke s področij vere, družine, mladih ter zanimivosti. Je spletno mesto, na katerem so dostopna najrazličnejša pastoralna in video gradiva. Portal omogoča tudi dnevni stik z Božjo besedo in razlago slednje, predstavlja svetnika dneva in omogoča neposreden ogled svete maše, ki je še posebno dragocen za bolnike in nemočne.

Portal je namenjen vsem, ki želite v svoji veri rasti in jo poglabljati, na poseben način pa želi biti koristen pripomoček pastoralnim delavcem: župnikom, katehistom in katehistinjam, voditeljem župnijskih skupin za otroke in odrasle, liturgičnim sodelavcem ter vsem, ki v župniji opravljate različne cerkvene službe.
https://portal.pridi.com

1. svetovni dan starih staršev in ostarelih

Dragi stari starši in vsi starejši ljudje!

Papež Frančišek je v svojem sporočilu za 1. svetovni dan starih staršev in starejših ljudi opozoril na tri stebre, ki nosijo most sožitja med starejšimi in mlajšimi: sanje, spomin inmolitev. Ti trije stebri držijo tudi trden smisel starosti. So skupna duhovna osnova kakovostnega staranja vernih in neverujočih.

Sanje o lepi prihodnosti in sreči so značilnost mladih. Če življenje teče kolikor toliko po pravih tirih, tudi ljudje v srednjih letih sanjajo o zdravem odraščanju otrok, o delovnih dosežkih in o uspehih pri svojih življenjskih nalogah. Kaj pa stari ljudje? Sanjajo z vnuki njihove mladostne sanje in s svojimi odraslimi otroki njihove. Pogoj za to sodoživljanje so njihove lastne življenjske sanje – dozorele v trdno zaupanje v smisel življenja.

Spomin je svetloba, na kateri življenjske izkušnje zorijo v zaupanje. V letih, ko človek postane babica ali dedek, ima za seboj desetletja dobrih in slabih življenjskih izkušenj – vanje je zakoreninjen kakor drevo v zemljo. V svoje osebne izkušnje, v družinske izkušnje in v izkušnje svoje krajevne, narodne, verske in drugih skupnosti. Stari in mladi rastemo iz svojih izkušenj in izkušenj drugih, iz sedanjih in preteklih izkušenj, vse od začetka človeštva. Prispevek starejših ljudi k razvoju človeštva je hvaležno spominjanje izkušenj, ki so vgrajene v dosedanji razvoj. Spomin je vzdrževanje ceste, da jo mlajši rodovi lahko gradijo naprej v nevidno prihodnost.

Molitev je človekov notranji dialog, v katerem sanje zorijo v zaupanje, da se lahko uresničujejo. Je dialog z dobrimi in slabimi izkušnjami, ki jih spomin premore. V svojem duhovnem jedru dobre izkušnje brusimo z veselim in hvaležnim spominom v zlata zrna svojega življenja, svoje družine in naših skupnosti. Pri tem slabe izkušnje mirno odložimo; so namreč gnoj, ki zastruplja nas in druge, če ga mešamo, ko pa ga pustimo, pregnije v ploden kompost za naš osebni razvoj in razvoj sorodstvene in krajevne, narodne in krščanske skupnosti. Molitev – osebni dialog o vsem življenjsko pomembnem – poteka v lastnem srcu pred Bogom ali pred nedojemljivo skrivnostjo razvoja. V njej se rojeva notranji mir starostne modrosti, ko sanje zorijo v zaupanje in izkušnje poganjajo razvoj. To ohranja starejše ljudi vedre, ponosne in hvaležne, mlajšim generacijam pa navdihuje sanje in jih krepi pri delu.

Na mostu, ki ga nosijo sanje, spomin in molitev opravljajo stari starši in drugi starajoči se ljudje življenjsko poslanstvo zadnje tretjine življenja. Raziskave kažejo, da je pomemben smisel starosti to, da ob lastnem zorenju prenesejo na potomce temeljne socialne vrednote in dobre navade: delavnost, poštenost, zmožnost za sočutje z drugimi, oliko … S tem, kar so in kakor živijo, pa utrjujejo bivanjsko trdnost odrasli in mladi generaciji: življenje je smiselno, vredno si je prizadevati za dobro in lepo, kljub vsemu pešanju moči verujem in zaupam v resnico in življenje. Dokaz, da o prenosu vrednot iz roda v rod odločajo zreli stari ljudje, so ruske babuške:skozi tri generacije so bile vzgajane v ateizmu in ga živele, na starost pa so vnukom prenesle pravoslavje, ki so ga v svojem otroštvu doživljale pri svojih babuškah.

Danes nas mrzlična dirka, da bi stari ljudje v aktivnosti konkurirali mlajšim, rine v tem hujšo praznoto, čim bolj pešamo. Ob materialni varnosti, znanju in dolgem življenju, ki jih uživamo, kakor še noben rod starih ljudi pred nami, pa imamo tudi za sproščeno, vedro in poglobljeno starost boljše možnosti, kakor so jih imeli rodovi pred nami. Duhovno dediščino te modrosti lahko zapustimo svojim odraslim otrokom in vnukom – grela jih bo še v njihovi starosti.

Sanje lahko v starosti zorijo v zaupanje. V molitvenem dialogu lahko dozorijo dobre in slabe izkušnje iz osebnega in zgodovinskega spomina. Starajoči se človek lahko moli s pesnikom Gradnikom za zadnjo življenjsko modrost: »Ko odpadem, naj odpadem zrel!«Starajočemu se kristjanu pri tem zorijo vera, upanje in ljubezen – ko sam čedalje bolj doživlja božjo prijaznost do sebe, postaja čedalje prijaznejši do sebe in do ljudi okrog sebe.

Dr. Jože Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje
Ana Ramovš, dr. med., voditeljica Koordinacije kategorialne pastorale

Prazniki v katoliški Cerkvi

Ob praznikih se spominjamo pomembnih odrešenjskih dogodkov v zgodovini Cerkve. V Cerkvi ločimo zapovedane praznike, nezapovedane praznike, godove in spomine svetnikov. Največji praznik v krščanstvu je velika noč, ki je praznik Jezusovega vstajenja od mrtvih. Poleg velike noči kot »malo veliko noč« obhajamo vsako nedeljo.

Verniki smo se poleg nedelj tudi na zapovedane praznike, ki jih običajno obhajamo med tednom in imajo velik pomen za življenje po veri, dolžni udeležiti daritve sv. maše (evharistije).

Zapovedani prazniki so: praznik sv. Rešnjega telesa in krvi, Marijino vnebovzetje, praznik vseh svetnikov in božič (prim. Katekizem katoliške Cerkve (KKC), 2041–2042; 2180–2183 in Zakonik cerkvenega prava (ZCP), kan. 1246–1248).

Drugi prazniki so nezapovedani in vernike ne zavezuje obveznost udeležbe pri sv. maši. Zaradi pomena praznikov smo verniki prav tako povabljeni, da se za osebno duhovno rast in povezanost z življenjem Cerkve udeležimo evharistije.

Godove in spomine svetnikov sicer obhajamo vsak dan, pri čemer se jih običajno spominjamo na dan njihove smrti. Zgled svetnikov je spodbuda za življenje po veri.

Zapovedani in nezapovedani prazniki ter drugi spominski dnevi v katoliški Cerkvi:

Novo leto, praznik Božje matere Marije in svetovni dan miru, 1. januarja. Na praznik začenjamo novo koledarsko leto in pri bogoslužju prosimo za Božji blagoslov.

Gospodovo razglašenje, sveti trije kralji, 6. januarja. Na ta dan se spominjamo obiska modrih z Vzhoda, ki so se prišli poklonit novorojenemu Jezusu. Po izročilu so mu darovali zlato, miro in kadilo (prim. Mt 2,1–12). Med 25. decembrom in 6. januarjem je v navadi koledovanje, kar pomeni, da koledniki hodijo od hiše do hiše in s petjem ali igranjem želijo srečo in nabirajo darove za dobrodelne namene.

Gospodovo darovanje, svečnica, 2. februarja. Na ta dan se spominjamo Jezusovega darovanja v templju (prim. Lk 2,22–38), pri katerem sta bila poleg sv. družine (Jezusa, Marije in Jožefa) prisotna tudi starček Simeon in prerokinja Ana. Pri bogoslužju blagoslavljamo sveče. Praznik obhajamo štirideset dni po božiču.

Na pepelnico se začenja štirideset dnevni postni čas. Liturgična barva v postnem času je vijolična. V postnem času je šest postnih nedelj. S postnim časom se pripravljamo na veliko noč. Na pepelnično sredo je strogi post, kar pomeni, da odrasli in zdravi ljudje ne jemo mesa in mesnih jedi ter se lahko samo enkrat na dan do sitega najemo (prim. ZCP kan. 1249–1251). Pri sv. maši je obred pepelenja, ki na zunaj pokaže pripravljenost vernika na odpoved in soudeležbo pri Gospodovem trpljenju ter potrpežljivo prenašanje preizkušenj.

Praznik sv. Jožefa, zavetnika naših dežel, 19. marca. Sv. Jožef je bil varuh sv. družine, Jezusov skrbnik in mož Device Marije.

Na praznik Gospodovega oznanjenja, ki ga obhajamo 25. marca, se spominjamo obiska nadangela Gabrijela pri Devici Mariji v Nazaretu. Nadangel ji je sporočil, da bo spočela od Svetega Duha in da se bo dete imenovalo Božji Sin. (prim. Lk 1,26–38).

Cvetno nedeljo obhajamo na nedeljo pred veliko nočjo. Tedaj se spominjamo Jezusovega slovesnega vhoda v Jeruzalem in pri bogoslužju beremo pasijon (pripoved o Jezusovem trpljenju) iz evangelija (prim. Mt 26,14–75; 27,1–66). Pri bogoslužju blagoslavljamo različne vrste zelenja (oljčne vejice in butare).

Veliki četrtek praznujemo na četrtek pred veliko nočjo. Na ta dan se spominjamo postavitve dveh zakramentov. Gospod je na veliki četrtek zaupal apostolom posebno poslanstvo, ki ga v Cerkvi nadaljujejo posvečeni diakoni, duhovniki in škofje. Poslanstvo se podeljuje z zakramentov sv. reda oziroma mašniškega posvečenja. Na veliki četrtek se spominjamo tudi Gospodove zadnje večerje z učenci, pri katerem nam je v spomin in trajno obhajanje zapustil zakrament sv. evharistije, ki se ponavzočuje pri vsaki sveti maši.

Veliki petek obhajamo na petek pred veliko nočjo. Na ta dan se spominjamo Jezusovega trpljenja in smrti za križu na Kalvariji, zato je tudi ta dan strogi post. To je edini dan v letu, ko ni daritve sv. maše. Pri bogoslužju prebiramo pasijon iz Janezovega evangelija (prim. Jn 18,1–19,42).

Veliko soboto obhajamo na soboto pred veliko nočjo. Na ta dan blagoslavljamo velikonočni ogenj, vodo in jedila ter častimo Jezusa v Božjem grobu. Jedila, ki jih prinašamo k blagoslovu (žegnu) imajo posebno simboliko in nas spominjajo na Gospodovo trpljenje. Na predvečer velike noči obhajamo velikonočno vigilijo s slavjem luči in prebiramo številna berila iz stare in nove zaveze.

Velika noč je največji praznik krščanstva in jo vsako leto praznujemo na nedeljo po prvi pomladanski polni luni. Na ta dan se spominjamo Jezusovega vstajenja od smrti, s katerim nas je odrešil (prim. Mt 28,1–10; Mr 16,1–8; Lk 24,1–24 in Jn 20,1–10). Kjer je le možno je pred vstajenjsko sv. mašo procesija z Najsvetejšim. Veliko noč slovesno praznujemo z osmino, sicer pa velikonočni čas traja do binkošti, ki jih praznujemo petdeset dni po veliki noči, vmes pa se zvrsti sedem velikonočnih nedelj. V navadi je pisanje in izražanje voščil z željo, da bi se praznika odrešenja resnično veselili.

Velikonočni ponedeljek je ponedeljek po veliki noči.

Gospodov vnebohod. Praznik obhajamo štirideset dni po veliki noči, na ta dan pa se spominjamo Jezusovega odhoda k Očetu. Jezus se je po vstajenju po izročilu še štirideset dni prikazoval učencem in izbranim pričam vse do vnebohoda (prim. Mr 16,19–20; Lk 24,50–53 in Apd 1,9–11).

Binkošti obhajamo petdeset dni po veliki noči in se na ta dan spominjamo prihoda Svetega Duha in ustanovitve Cerkve (prim. Apd 2, 1–11; Jn 20,19–23). Z binkoštimi zaključujemo velikonočni čas. Po binkoštih se nadaljuje navadno cerkveno leto, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Liturgična barva med navadnim letom je zelena.

Binkoštni ponedeljek, praznik Marije, Matere Cerkve.

Nedeljo Svete Trojice obhajamo na nedeljo po binkoštih. Na ta dan se posebej poglabljamo v skrivnost verske resnice o enem Bogu v treh osebah, ki so Oče, Sin in Sveti Duh (prim. KKC 249–256).

Praznik sv. Rešnjega telesa in krvi je določen glede na praznik velike noči oziroma binkošti in ga obhajamo na četrtek v drugem tednu po binkoštih. Na ta dan se posebej spominjamo Jezusove navzočnosti v zakramentu sv. Rešnjega telesa in krvi. Na praznik so v navadi procesije, s čimer verniki tudi navzven pokažemo svojo vero. Praznik je zapovedan.

Praznik apostolov Petra in Pavla, 29. junija, je v Cerkvi na Slovenskem dan mašniških posvečenj. Apostola Peter in Pavel sta najbolj pomembna apostola. Apostol Peter je bil prvi papež. Tradicijo prvega vodstvenega mesta v Cerkvi skozi zgodovino Cerkve vse do današnjega dne nadaljujejo papeži. Apostol Pavel pa je bil največji oznanjevalec Evangelija vseh časov. Krajevni škofje na ta dan v stolnih cerkvah diakone posvetijo v duhovnike (novomašnike).

God svetih Cirila in Metoda, zavetnikov slovenske cerkvene pokrajine, sozavetnikov Evrope, blagovestnikov naših prednikov pri nas praznujemo 5. julija.

Veliki šmaren, Marijino vnebovzetje, 15. avgusta. Praznik je zapovedan. Na veliki šmaren se spominjamo posebne milosti, ki jo je bila deležna Jezusova mati Marija. Po smrti je bila z dušo in telesom vzeta v nebo.

Mali šmaren, Marijino rojstvo, 8. septembra. Na ta dan se spominjamo rojstva Božje Matere Marije.

Blaženi Anton Martin Slomšek, 24. septembra. Na ta dan se spominjamo smrti prvega blaženega v Cerkvi na Slovenskem, ki je posebej slovenskim vernikom postavljen za zgled pričevanja in življenja po veri.

Praznik vseh svetnikov, 1. novembra. Praznik je zapovedan. V bogoslužnem koledarju se poleg velikih praznikov odrešenja in praznikov Device Marije, Božje Matere, vsak dan v letu spominjamo enega ali več svetnikov, ki so s svojim življenje tako živo pričevali za Boga, da jih je Cerkev kanonizirala in razglasila za svetnike, kar pomeni, da jih vernikom postavlja za zgled krščanskega življenja. Na praznik vseh svetnikov se poleg vseh razglašenih svetnikov posebej spominjamo umrlih, ki so že dosegli popolno občestvo z Bogom, niso pa razglašeni za svetnike. V navadi je obisk grobov rajnih in goreča molitev zanje.

Spomin vseh vernih rajnih, 2. novembra. Na ta dan se spominjamo in posebej molimo za vse umrle, ki so še na poti očiščevanja in polnega občestva z Bogom še niso dosegli.

Nedeljo Kristusa, Kralja vesoljstva praznujemo kot zadnjo nedeljo cerkvenega leta pred prvo adventno nedeljo. Na ta dan se pri bogoslužju spominjamo Gospodove obljube na njegov drugi prihod v slavi in dovršitve človeške zgodovine.

Marijino brezmadežno spočetje, 8. decembra. Na ta dan se spominjamo posebne milosti, ki je je bila deležna Devica Marija, Jezusova Mati – zaradi posebne milosti Božjega materinstva je bila obvarovana madeža izvirnega greha, s katerim smo zaradi greha Adama in Eve zaznamovani vsi ljudje in se nam izbriše pri zakramentu sv. krsta, s katerim se včlenimo v občestvo/skupnost Cerkve.

Z adventnim časom v katoliški Cerkvi tudi začenjamo cerkveno leto.
Advent je hkrati tudi priprava na božič, ki zajeme štiri nedelje pred 25. decembrom. S tem namenom pripravimo adventni venec s štiri svečami, pri čemer vsako adventno nedeljo prižgemo dodatno svečo. Liturgična barva v adventnem času je vijolična.

Božič, 25. december – praznik Jezusovega rojstva. Praznik je zapovedan.
Na božič se spominjamo Jezusovega rojstva v Betlehemu (prim. Mt 1,18–25 in Lk 2,1–7). V navadi je postavljanje jaslic, ki ponazarjajo okolje, v katerem se je rodil Jezus. Razširjeno je pisanje in izražanje voščil z željo po blagoslovu in miru, ki naj nam ga prinese novorojeni Odrešenik. Ker je novo koledarsko leto časovno blizu, se božičnim voščilom pridružujejo tudi dobre želje za novo leto.

God sv. Štefana, prvega mučenca, 26. decembra. Za vse čase v zgodovini Cerkve so značilna tudi preganjanja kristjanov. S preganjanji je povezano posebno pričevanje nekaterih oseb, ki so zaradi vere prestali različna mučenja in darovali svoje življenje. Cerkev osebe, ki so bile umorjene zaradi njihove vere, razglasi za mučence. Ob spominskih dnevih mučencev je liturgična barva rdeča.

Nedeljo Svete Družine obhajamo na nedeljo po božiču. Člani Svete Družine so bili Jezus, Devica Marija in sv. Jožef. Cerkev vernikom njihov način družinskega življenja postavlja za zgled (prim. Mt 2,13–15.19–23).



dr. Andrej Saje
tiskovni predstavnik SŠK

Molitev k Sv. Duhu

Molimo k Sv. Duhu za birmance, starše, botre in birmovalca nadškofa Alojzija:

Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni. Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo * 
in prenovil boš obličje zemlje.
Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in vselej radi sprejemali njegove spodbude.
Po Kristusu našem Gospodu. Amen.